V Zavodu KOLEKTIV 99 zaskrbljeni opažamo, da trgovci ne spoštujejo določb Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), kar zadeva pravilno označevanje znižanih cen izdelkov.
Mnogo trgovcev namreč v primeru znižanja cen posameznih izdelkov na svoji spletni strani ne navede hkrati cene, ki je bila najnižja v zadnjih 30 dneh pred znižanjem, kot to od njih zahteva 15. člen ZVPot-1. Namen te zakonske določbe je potrošnikom omogočiti presojo, če je trgovec dejansko znižal ceno izdelku in se na ta način prepričati o smotrnosti nakupa izdelka.
V primeru, da trgovec ne navede najnižje cene, ki jo je za izdelek uporabljal v zadnjih 30 dneh pred znižanjem, je potrošniku onemogočeno sprejeti informirano odločitev o nakupu. Trgovec lahko poljubno pred znižanjem zviša ceno (t.i. prejšnja cena) in jo nato s »popustom« zniža na ceno (t.i. znižana cena), ki je enaka ali celo višja od najnižje cene, ki je bila v uporabi za izdelek v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. S tem pa je potrošnik zaveden v nakup, ki ga sicer ne bi opravil, saj ta glede na ponujen »popust« oceni nakup kot ugoden. V resnici pa potrošnik v tem primeru plača višjo ali enako ceno, kot je bila v uporabi za izdelek v obdobju 30 dni pred »znižanjem«.
Zato ni dovolj, da trgovci ob znižanju cene izdelka navedejo prejšnjo ceno (ki jo običajno prečrtajo) in znižano ceno, brez da bi bodisi hkrati jasno navedli, da je prejšnja cena enaka najnižji ceni v zadnjih 30 dneh pred znižanjem, bodisi ob prejšnji ceni navedli še najnižjo ceno za izdelek v zadnjih 30 dneh, če sta ti dve različni. Le v tem primeru se namreč lahko potrošnik prepriča, da trgovec pred znižanjem ni dvignil cene zgolj zato, da prikaže njeno lažno znižanje.
Opustitev navedbe najnižje cene izdelka v zadnjih 30 dneh pred znižanjem je zato za potrošnika zavajajoča, obenem pa trgovec s tem stori prekršek. Glede na samo število prekrškarjev je nerazumljiva neaktivnost inšpekcijskega organa, Tržnega inšpektorata RS.
Iz analize, ki smo jo opravili v Zavodu KOLEKTIV 99, izhaja, da skoraj vsi večji trgovci na svojih spletnih straneh ne navajajo najnižje cene v obdobju zadnjih 30 dni v primeru znižanja.
Zavod KOLEKTIV 99 zato poziva Tržni inšpektorat RS, da zagotovi upoštevanje 15. člena ZVPot-1 s strani trgovcev.
Žal pa je naša analiza tudi pokazala, da tudi trgovci, ki sicer pri akcijskih znižanjih navedejo najnižjo ceno izdelka v zadnjih 30 dneh pred znižanjem, zavajajo potrošnike, saj je nova »znižana« cena dejansko višja ali najmanj enaka najnižji ceni v zadnjih 30 dneh. To pomeni, da trgovci tik pred napovedanim znižanjem ali akcijskimi popusti zvišajo ceno izdelka (tj. prejšnja cena), ki jo nato s »popustom« znižajo na ceno (tj. znižana cena), ki je enaka ali celo višja od najnižje cene v zadnjih 30 dneh. Na ta način zavajajo potrošnike, da je cena izdelka znižana, čeprav v resnici ni.
Tako recimo pri nekaterih spletnih trgovcih za izdelke kljub »popustu« dejansko odštejete znesek, ki je višji od najnižje cene v zadnjih 30 dneh za kar 66% do 206%:
Podobno pri drugih odštejete višji ali enak znesek najnižji ceni v zadnjih 30 dneh, kljub »visokim popustom«:
Tudi takšno ravnanje trgovcev je po naši najboljši presoji nezakonito in v razmerju do potrošnikov predstavlja nepošteno poslovno prakso ter se kaznuje kot hujši prekršek.
V skladu s 15. členom ZVPot-1 je trgovec ob znižanju cene dolžan navesti znižano ceno in prejšnjo ceno, pri čemer se kot prejšnja cena šteje najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred uporabo znižane cene. Pojmovno je lahko znižana cena le cena, ki je nižja od najnižje cene v zadnjih 30 dneh. To je potrdilo tudi Sodišče EU v zadevi Aldi Süd (o čemer smo že pisali tukaj), ki je v postopku predhodnega odločanja glede razlage določb Direktive 98/6/ES v 27. točki obrazložitve sodbe zapisalo, da znižana cena ne more biti ista kot najnižja cena v zadnjih 30 dneh ali biti celo višja od nje. Odločitev Sodišča EU so slovenska sodišča in upravni organi (med njimi tudi Tržni inšpektorat RS) dolžni upoštevati pri uporabi določb Zakona o varstvu potrošnikov na podlagi načela lojalne razlage, saj zakon prenaša Direktivo 98/6/ES.
Čeprav trgovec sicer navede najnižjo ceno izdelka v zadnjih 30 dneh, je nova znižana cena dejansko višja od te, zato ne sme trditi, da gre za popust, akcijo, prihranek ali drugo cenovno ugodnost s podobnim učinkom. Z izpostavljanjem »popusta«, ki to ni in prikazovanjem prečrtane prejšnje cene, ki jo je pred tem zvišal zgolj za potrebe prikaza njenega navideznega znižanja, dejansko odvrne pozornost potrošnika od navedbe najnižje cene v zadnjih 30 dneh, ki je običajno navedena na dnu, v manjši velikosti in v ne izstopajočih barvah. Na ta način povprečen potrošnik zlahka spregleda resnično ceno in se odloči za nakup na podlagi zavajajočih navedb trgovca o znižanju cene, do katere pa dejansko ni prišlo.
Zato Zavod KOLEKTIV 99 dodatno poziva Tržni inšpektorat RS, da zagotovi tudi pravilno navedbo znižanih cen in pripadajočih popustov, ki za potrošnika ni zavajajoča!
Kako izgleda pravilno navedeno znižanje cene, ki je nezavajajoče za potrošnike?
Izpostavljamo nekaj dobrih praks, ki smo jih zasledili pri trgovcih:
Navedene so vse tri cene: najnižja cena v zadnjih 30 dneh, prejšnja cena in znižana cena. Znižana cena je v resnici nižja od najnižje cene v zadnjih 30 dneh. Popust je resničen in zato za potrošnika nezavajajoč.
Ponovno so jasno navedene vse tri cene: najnižja cena v zadnjih 30 dneh, prejšnja cena (zadnja redna cena) in znižana cena. Znižana cena je v resnici nižja od najnižje cene v zadnjih 30 dneh. Popust je resničen in zato za potrošnika nezavajajoč.
8. novembra 2024 smo Tržnemu inšpektoratu RS poslali naslednji poziv:
Povezana novica:
POZOR: So popusti na črni petek (“Black Friday”) res popusti?
Slovenian 
English