Ministrstvu za finance smo v okviru javne razprave posredovali stališče do predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev. Predlog podpiramo, opozarjamo pa, da so merila dostopnosti gotovine postavljena na raven današnjega stanja ali celo pod njo. Ministrstvu smo predlagali vrsto popravkov, ki bi zakon, ki gre v pravo smer, še izboljšali.
Pri predlogu gre za eno redkih zakonodajnih pobud zadnjih let, ki finančno storitev obravnava kot to, kar v resnici je: obvezno javno infrastrukturo vsakdanjega življenja, ne pa prostovoljno izbrano tržno blago. Plače, pokojnine ali štipendije ni mogoče prejeti drugače kot na plačilni račun — ta obveznost izhaja iz predpisov, ne iz odločitve posameznika. Ko je uporaba storitve predpisana, njeni stroški niso rezultat tržnega odločanja potrošnika, ampak nujen odbitek od dohodka. Enako velja za gotovino: ustavna pravica do njene uporabe je brez dostopnega bankomata v razumni bližini zgolj deklaracija.
Med rešitvami posebej podpiramo:
- obveznost sprejemanja vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva — za del potrošnikov je nesprejemanje kartice enaka ovira, kot je za druge nesprejemanje gotovine.
- prepoved enostranske izključitve gotovine — obvestilo trgovca, da gotovine ne sprejema, po predlogu ne pomeni dogovora o drugem načinu plačila. Po naši oceni najpomembnejša določba celotnega zakona;
- prepoved doplačila pri plačilu z gotovino;
- medbančni dostop — poslovalnica katerekoli banke in poštna poslovalnica bo morala ves poslovni čas zagotavljati vse osnovne plačilne storitve;
- omejitev nadomestil: neomejeni brezplačni dvigi pri lastni banki, najmanj pet brezplačnih dvigov mesečno pri drugih bankah in razširitev prepovedi nadomestila na neodvisne ponudnike bankomatov;
- brezplačni paket plačilnih storitev, vezan na prejemanje rednega dohodka in ne na socialni status.
Dodatno predlagamo:
Merila gostote mreže ne smejo legalizirati današnjega stanja. Predlog določa najmanj 60 bankomatov in med 30 in 40 poslovalnic na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih je bilo konec leta 2025 že 61,1 oziroma 38,1. Marca napovedani predlog je predvideval 70 bankomatov in 40 poslovalnic — predlagamo vrnitev na te pragove.
Prehodni prag je nižji od izhodišča. Zakon zahteva, da ima do konca leta 2029 dostop do gotovine najmanj 90 odstotkov prebivalcev; konec leta 2025 ga je imelo 91 odstotkov. Predlagamo dinamiko, ki nazadovanje izključuje: 91 odstotkov ob uveljavitvi, 93 do konca 2028 in 95 do konca 2030.
Prebivalci potrebujejo vzvod. Dostopnost se preverja le enkrat letno prek analize Banke Slovenije. Po vzoru irske ureditve predlagamo pravico posameznikov in lokalnih skupnosti do prijave lokalnega primanjkljaja.
Brezplačni paket naj se dodeli samodejno, ne “na prošnjo” — sicer ga bo uveljavil predvsem tisti del potrošnikov, ki ga najmanj potrebuje. Predlagamo tudi najmanj pet brezplačnih kreditnih plačil mesečno v osnovnem paketu, saj so ta zdaj pridržana le upokojencem in ranljivim skupinam.
Predlagali smo še zahtevo po najmanj dveh apoenih na bankomatu (vsaj eden nižji od 50 evrov), prepoved doplačil in minimalnih zneskov pri kartičnem plačilu po belgijskem in italijanskem vzoru, razširitev definicije ranljive skupine, varovalke ob prenehanju paketa, razjasnitev vloge Pošte Slovenije ter dodatna sredstva za Tržni inšpektorat.
Javna obravnava se je zaključila 17. avgusta 2026, vlada naj bi predlog obravnavala septembra, cilj je sprejetje do konca leta. Postopek bomo pozorno spremljali in se odzivali v okviru zakonodajnega postopka. Predlog je korak v pravo smer — z vključitvijo predlaganih varovalk pa bo zagotovil, da ustavna pravica do gotovine ne bo ostala mrtva črka na papirju.
Slovenian 
English