Predlog sprememb Zakona o kolektivnih tožbah omejuje kolektivno uveljavljanje pravic v Sloveniji

Odbor za pravosodje Državnega zbora je danes obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnih tožbah. Po današnji seji lahko državljanke in državljani sklepamo, da so se poslanke in poslanci postavili na stran kapitala, velikih korporacij in multinacionalk, namesto, da bi predlog zakona dopolnili na način, da bi se v čim večji meri šibkejšim posameznikom omogočila dostop do sodnega varstva in zaščita njihovih pravic.

Zavod KOLEKTIV 99 je kot potrošniška organizacija, ki ima največ izkušenj na področju kolektivnega uveljavljanja pravic v Sloveniji, s svojimi predloženimi pripombami sodelovala tako v postopku priprave zakona pri Ministrstvu za pravosodje kot s predlogi pred današnjo sejo odbora.

V Kolektivu 99 glede na današnjo verzijo zakona razočarano ugotavljamo, da v Sloveniji nismo prepoznali priložnosti za izboljšanje sistema uveljavljanja kolektivnih pravic, ki jih ta zakon zagotavlja. Še več – po našem mnenju spremembe prinašajo dodatne omejitve dostopa do kolektivnega varstva pravic posameznikov, saj se uvajajo nove in dodatne obveznosti za priznanje reprezentativnosti posamezne organizacije, ki v imenu potencialnih oškodovancev vlaga kolektivno tožbo. To bi lahko v mnogih primerih dejansko onemogočilo vlaganja kolektivnih tožb v prihodnje in dostopa do sodišča – v škodo potrošnikov in drugih oškodovancev ter v korist kršiteljev, ponavadi veliko močnejših korporacij. Kolektivni postopki so pogosto edina ekonomična in smiselna pot, s katero lahko posamezniki učinkovito zavarujejo svoje pravice in pravni položaj. Zato omejevanje te poti zagotovo ne vodi do višje ravni varstva pravic posameznikov. Pomembno se bo zmanjšala tudi preventivna vloga obstoja grožnje, da se posamezniki organizirajo proti množičnim kršiteljem. 

Predlagatelji in člani odbora so tudi izpustili priložnost, da bi področja uporabe instituta kolektivnih tožb razširili na vsa področja varstva civilnih pravic, npr. na čezmerne obremenitve in onesnaževanje okolja, množične nesreče, okoljsko škodo, ali na primere množičnih kršitev na področju varstva pred diskriminacijo, čeprav so se v Državnem zboru že v času sprejemanja zakona pojavljali pozivi k širitvi področje uporabe. V Kolektivu 99 smo tudi predlagali, da bi institut razširili tudi na področje odškodninske odgovornosti države, lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil zaradi protipravnega ravnanja.

V Kolektivu 99 smo tudi predlagali, da bi se uredilo vprašanje vračila neizplačanih odškodnin kršiteljem, tj. za odškodnine, ki jih oškodovani ne bi prevzeli. Po zdajšnji ureditvi se neizplačane odškodnine vrnejo kršitelju, Kolektiv 99 pa je večkrat predlagal, da bi se neizplačane odškodnine nakazale v integralni proračun, pri čemer bi se del teh sredstev namenil za namene programov varstva potrošnikov ter za vzpostavitev sistema kolektivnega varstva potrošnikov. To bi pomenil dodaten močan prevencijski element, saj se kršitelji ne bi več mogli zanašati na to, da bi velik del morebitnih odškodnin, ki bi jih po odločitvi sodišča morali izplačati, tako ali tako dobili vrnjen.

V Kolektivu 99 poslanke in poslance pozivamo, da v nadaljnjem zakonodajnem postopku ponovno preučijo prejete predloge in predlog še dopolnijo.

Author avatar
Zavod Kolektiv99
http://kolektiv99.si
sl_SISlovenian