Evropska komisija je danes predstavila predloga dveh direktiv, s katerima želi izboljšati pravice potrošnikov. Eden od predlogov uvaja nove pravice potrošnikov na področju popravila izdelkov, drugi pa je namenjen preprečevanju t. i. greenwashinga oz. zelenega zavajanja.
S predlogom prve direktive želi komisija zagotoviti, da bo več izdelkov popravljenih v okviru garancije, obenem pa potrošnikom zagotoviti, da bodo tudi popravilo izdelkov, ki niso več v garanciji, lažje in cenejše. Trenutno veljavna direktiva o prodaji blaga glede izdelkov, ki so v garanciji, določa, da lahko potrošnik v dveh letih po nakupu od prodajalca zahteva popravilo ali zamenjavo izdelka brez stroškov. V skladu z novimi pravili pa bo moral prodajalec zagotoviti popravilo, razen če bo to dražje od zamenjave, pojasnjujejo v Bruslju. Danes predstavljeni predlog direktive obenem prinaša tudi več pravic glede izdelkov, ki niso več v garanciji. Proizvajalci bi bili glede na predlog v obdobju od pet do deset let po nakupu dolžni popraviti izdelek, ki ga je mogoče popraviti, na strošek potrošnika.
Komisija predlaga še vzpostavitev spletne platforme, ki bi potrošnikom olajšala iskanje servisa. Iskali bi jih glede na lokacijo in pa tudi glede na zagotovljeno kakovost. Iskanje kakovostnih popravil bi potrošnikom omogočil evropski standard kakovosti za storitve popravila. Od ponudnika popravil bi lahko medtem potrošniki zahtevali informacije o ceni in pogojih popravila, za katere predlog predvideva enoten evropski obrazec.
Večji zaščiti potrošnikov je namenjen tudi drugi danes predstavljeni predlog direktive, ki določa strožja pravila na področju t. i. greenwashinga oziroma oglaševanja izdelkov in storitev kot okolju prijaznih, čeprav niso takšni. Pred uporabo t. i. zelenih trditev bi morale biti te neodvisno preverjene in podkrepljene z znanstvenimi dokazi, predlaga komisija. Podjetja bi morala med drugim zagotoviti celovite in točne informacije, tudi o vplivu na okolje, ki so dejansko relevantne za posamezni izdelek.
Oba predloga bosta zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet EU, v katerem so države članice. Po sprejetju bodo morale države spremembe prenesti v nacionalno zakonodajo.
Več: STA