Kolektivni spori so mogoči tudi na področju delovnega prava. Nemalo je namreč primerov, ko delodajalci s svojim ravnanjem kršijo pravice večjih skupin delavcev. Včasih so tovrstne masovne kršitve posledica nepoznavanja oziroma nerazumevanja zakonodaje s področja delovnega prava, tudi spremembe sodne prakse sodišč, lahko pa so tudi posledica zavestne odločitve delodajalca, da ne bo spoštoval pravic delavcev, drugih zaposlenih ali samozaposlenih oseb, ki so z delodajalcem v odvisnem pogodbenem razmerju.
Do uzakonitve instituta kolektivnega spora so morali prizadeti delavci ali druge osebe zahtevke zoper delodajalca uveljavljati individualno (vsak zase), sedaj pa se tovrstni zahtevki lahko uveljavljajo tudi skupinsko. Za uporabo možnosti skupinske tožbe je bistveno le, da je bilo z ravnanjem delodajalca oškodovanih več delavcev, ki so bili oškodovani na bistveno podoben način – pomembno je torej, da gre za kršitve, ki imajo značilnost množičnega oškodovanja, za katere bo kolektivno varstvo primerna rešitev.
Temeljne obveznosti delodajalca so urejene v Zakonu o delovnih razmerjih, ki v bistvenem določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, plačilo, varne delovne razmere, spoštovati delavčevo osebnost in ščititi njegovo zasebnost, varovati njegovo dostojanstvo pri delu in varovati njegove osebne podatke. Na drugi strani pa ima delavec določene pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Temeljne pravice delavca so recipročne omenjenim obveznostim delodajalca. Ostale, bolj specifične pravice, pa so delo v omejenem delovnem času oziroma delo z nadurami le v zakonsko določenih primerih, pravica do odmora med delovnim časom in počitka med zaporednima delovnima dnevoma ter pravica do tedenskega počitka, pravica do letnega dopusta in regresa, pravica do plače, pravica do izobraževanja in pravica do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja.
Tipične kršitve množičnega oškodovanja na področju delovnega prava bi bile npr.:
- napačno odmerjanje letnega dopusta (delodajalec npr. ne spoštuje zakonskega minimuma ali kolektivne pogodbe);
- nespoštovanje obveznosti delodajalca kdaj mora z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi (delodajalec ima npr. z velikim številom delavcem sklenjene pogodbe o delu, čeprav bi moral z njimi skleniti pogodbe o zaposlitvi; nespoštovanje varstva odvisnih delavcev);
- napačno odrejanje nadurnega dela (delodajalec nadurno delo npr. odreja v nasprotju z zakonskimi omejitvami ali pa skupinam delavcev, ki jim nadurnega dela ne bi smel odrejati);
- da delodajalec ne zagotavlja primernega odmora in počitka;
- da delodajalec sistematično krši pravice delavcev iz naslova varnosti in zdravja pri delu (npr. delavcem ne zagotovi ustrezne zaščitne opreme).
Zgoraj so navedene le nekatere najbolj tipične kršitve s področja delovnega prava, zagotovo pa v praksi prihaja tudi do mnogo drugih. V kolikor ste v zgornjih opisih našli svoj primer ali primer, ki bi lahko bil podoben vašemu, ter menite, da je verjetno, da je vaš delodajalec z enakim ali podobnim ravnanjem oškodoval tudi vaše sodelavce, se obrnite na nas.